Drugi trend, ki so ga ugotovili znanstveniki, je, da so mladi pripravljeni zaslužiti manj, a tudi delati manj.
Štiridnevni delovni teden spodbuja zdravje / foto: pxhere.com
Pomembna študija je pokazala, da skrajšanje delovnega tedna na 4 dni resno izboljša zdravje ljudi.
Raziskovalci z bostonskega kolidža so v 141 podjetjih v ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji, Kanadi, na Irskem in Novi Zelandiji spremljali štiri ključne kazalnike – izgorelost, zadovoljstvo pri delu ter telesno in duševno zdravje.
“Ugotovili smo znatno izboljšanje dobrega počutja zaposlenih. V podjetjih se je povečala tudi produktivnost in prihodki,” je za BBC povedal Wen Fan, glavni avtor študije.
Toda če so koristi za zdravje tako očitne, zakaj ljudje ne delajo štiri dni na teden?
Publikacija je navedla primer, da v Indiji ljudje pogosto delajo nadure, da bi zadovoljili svetovno povpraševanje.
Preberite tudi:
“V državah, kot so Kitajska, Indija, ZDA in Združeno kraljestvo, je dolgotrajno delo v ponos,” je dejal Fan.
Na Japonskem pa je neplačano recikliranje tako pogosto, da so zanj celo skovali poseben izraz – karoshi. V publikaciji so zapisali, da imajo Japonci tako razvit deloholizem, da pogosto ne uporabljajo niti zakonskih ugodnosti, kot je porodniški dopust.
Kljub temu Fan meni, da takšne študije začenjajo spreminjati odnos do dela – celo v državah, kjer je tradicija nadurnega dela zelo močna.
V začetku letošnjega leta je Tokio začel pilotni projekt za uvedbo štiridnevnega delovnega tedna za javne uslužbence. Dubaj je pred kratkim začel izvajati podobno poletno pobudo za javne uslužbence. Od oktobra bo 67 južnokorejskih podjetij začelo poskusno uvajati 4,5-dnevni delovni teden.
Vendar pa strokovnjaki za delo pravijo, da je v nasprotju s splošnim prepričanjem, da štiridnevni delovni teden zmanjšuje produktivnost, v resnici pogosto ravno obratno.
V Fanini študiji se je produktivnost dela v veliki meri ohranila, ker so podjetja zmanjšala obseg nekoristnega dela. Sestanke so na primer nadomestili s telefonskimi klici ali besedilnimi sporočili.“Ključno ni stisniti pet dni v štiri, ampak zmanjšati količino odpadkov. Zdaj, ko je veliko opravil avtomatiziranih z umetno inteligenco, je te neučinkovite naloge lažje prepoznati,” je dejala Karen Lowe, izvršna direktorica podjetja, ki testira štiridnevni delovni teden.
Za Charla Davidsa, direktorja svetovalnega centra na univerzi Stellenbosch v Cape Townu, je štiridnevni delovni teden rešilna bilka.
Dejal je, da je bila njegova ekipa, ki zagotavlja svetovalno podporo več tisoč študentom, na robu izgorelosti. Od uvedbe štiridnevnega delovnega tedna pred enim letom pa zaposleni poročajo o izboljšanem spanju, povečani telesni dejavnosti in možnosti ukvarjanja s hobiji.
Davids je prepričan, da je boljše počutje zaposlenih pozitivno vplivalo na njihovo delo: “Postali so bolj osredotočeni in empatični. To se resnično odraža v izboljšani kakovosti storitev.”
Vendar pa takšnih sprememb ni mogoče uporabljati univerzalno. “Pomembno vlogo imata industrijska struktura in stopnja razvoja države,” je pojasnil Fan.
“To lahko deluje v različnih sektorjih, vendar štiridnevni delovni teden ni panaceja ali univerzalna rešitev,” je opozoril akademik.
Drugi trend, ki so ga ugotovili raziskovalci, je, da so mladi pripravljeni biti manj plačani, a tudi manj delati. Letošnja globalna raziskava je pokazala, da je ravnovesje med delom in zasebnim življenjem prvič v zgodovini na seznamu prednostnih nalog prehitelo plačo:
“Med mlajšimi generacijami opažamo vse večji odpor. Imajo bistveno drugačne predstave o namenu dela in o tem, kaj si želijo od življenja,” je dejal Fan.
Več novic o štiridnevnem delovnem tednu
Državni zavod za zaposlovanje je pred kratkim ocenil možnosti prehoda na štiridnevni delovni teden. Ugotovil je, da so zaenkrat štiridnevni delovni tedni možni le v obliki lokalnih ureditev.
