Strokovnjak je poimenoval rastline, ki jih ne smete saditi na dvorišču: uničite vse okoli njih

Teh rastlin ne sadite, če ne želite uničiti svoje dače ali imeti težav z zakonom.

Katere so invazivne rastlinske vrste / kolaž My, foto depositphotos.com

Vsi ljubitelji vrtnarjenja si morajo zapomniti, katerih dreves ne smemo saditi na dvorišču, da ne bi imeli težav. Nekatere rastline lahko uničijo “sosede” na parceli in za njihovo setev je mogoče biti kaznovan. Govorimo o invazivnih rastlinah, ki so k nam prišle iz drugih regij in se lahko nenadzorovano širijo v naravnih ekosistemih ter povzročajo škodo vrtičkarjem in agrarnim kmetom.

Bogdan Kučenko, strokovnjak za ohranjanje ekosistemov pri javni organizaciji Ecodia, je agenciji My povedal, katerih rastlin ni priporočljivo gojiti na parcelah in zakaj je to pomembno.

Kakšne so nevarnosti invazivnih vrst

Po mnenju strokovnjaka je glavna težava teh rastlin ta, da nimajo naravnih sovražnikov, saj se naši ekosistemi preprosto niso imeli časa prilagoditi njihovi prisotnosti in razviti mehanizmov za nadzor števila teh vrst.

“Zato se invazivne vrste postopoma širijo v ugodnih okoljih, predvsem na območjih, ki jih je vznemiril človek (zapuščene stavbe, območja izsekavanja, stepe, izčrpane zaradi prekomerne paše, odlagališča odpadkov itd), in izpodrivajo avtohtone vrste,” pravi strokovnjak. To vodi v znatno zmanjšanje biotske raznovrstnosti.

Tako se na primer zmanjša raznolikost rastlin pritličnega sloja in njihova pokrovnost v gozdu, v katerem prevladujejo rdeči hrast Glavni razlog za to je počasna razgradnja odpadlih listov rdečega hrasta. Glavni razlog za to je počasna razgradnja odpadlih listov rdečega hrasta, skozi debelo plast katerih lahko prodre le nekaj rastlin.

Rdeči hrast – vrsta, nevarna za našo naravo / depositphotos.com

Katere so invazivne rastlinske vrste v Ukrajini?

“Širjenje invazivnih vrst je eden od petih glavnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti na svetu. Ta problem ni zaobšel niti Ukrajine – po ocenah znanstvenikov je vsaj 50 vrst, ki jih najdemo v Ukrajini, invazivnih rastlin,” pravi Bohdan Kučenko.

Med njimi so zlasti ambrozija, Sosnovskega bršljan, sirski bombaž, kanadska zlata rozga, navadni ščitnik, grmovna amorfa in številne druge. Hkrati pa po besedah strokovnjaka uradni seznam še vedno ni zapisan v zakonodaji.

Prvi poskus ureditve tega vprašanja na uradni ravni je bila potrditev seznama invazivnih dreves s strani ministrstva za naravne vire maja 2023 – prepovedano je bilo njihovo sajenje v gozdovih. Na tem seznamu je bilo 13 vrst, med njimi jesenov javor, rdeči hrast, robinija pseudoakcija (bolj znana kot bela akacija), bodeča gledičija.

Po manj kot šestih mesecih, ko so se gozdarji aktivno uprli prepovedi sajenja vrst s tega seznama, pa je državna regulativna služba Ukrajine ustrezno odredbo preklicala.

Katerih dreves ne smete saditi v bližini hiše

Po mnenju strokovnjaka je težko določiti najpogostejše invazivne vrste, saj je uporaba (ali neuporaba) teh vrst odvisna od lokalnega podnebja, dostopnosti njihovih semen ali sadik in želja samih lastnikov parcel.

“Nekateri na primer radi gojijo avtohtono lipo, javor ali navadni hrast, drugi pa imajo raje invazivno akacijo, amorfo ali rdeči hrast. V zadnjih letih se je v Sloveniji začelo saditi paulovnijaki imajo lahko tudi invazivne lastnosti,” komentira Bohdan Kučenko.

Po besedah strokovnjaka je vpliv na naravo zaradi sajenja invazivnih vrst na domačih parcelah odvisen od več dejavnikov: kako daleč je parcela od naravnih območij, kam lahko tujerodne vrste “pobegnejo”, kako daleč se širijo semena.

“Na primer krilatice

semena jesenovega javorja lahko veter odnese na stotine metrov daleč, majhna dlakava semena pa se lahko razširijo na več sto metrov. Sirski topoli – več kilometrov,” dodaja Kučenko.

Pavlovnija – za našo državo netipična invazivna rastlina / pixabay.com

Po mnenju strokovnjaka je glavni razlog, zakaj se pavlovnija in druge podobne rastline ne bi smele saditi, okoljska škoda: “Zaradi širjenja invazivnih rastlin najbolj trpijo lokalna flora in z njo povezane vrste žuželk, živali, ptic in podobno. Če na primer naravni travnik z več deset rastlinskimi vrstami prekrijemo z borščevko ali bombaževcem, lahko ti ‘tujci’ v nekaj letih prekrijejo celotno območje in dejansko izpodrinejo vse ali skoraj vse avtohtone vrste ter jim onemogočijo dostop do sončne svetlobe.

Te rastline lahko poškodujejo tudi tla. Navsezadnje se odmrli deli invazivnih rastlin običajno razgrajujejo veliko počasneje kot ostanki avtohtonih vrst – tudi glive, žuželke in bakterije niso preveč “navajene” na uživanje tujih rastlin.

Tujerodne vrste iz družine stročnic (Acacia, Gleditsia, Amorpha) povečajo količino dušika v tleh, kar se na prvi pogled zdi pozitivno. Vendar to povzroča izginjanje številnih vrst, ki ne marajo presežka dušika (npr. divje orhideje, vresje, timijan), ter onesnaževanje podtalnice in bližnjih vodnih teles z nitrati.

Okoljska organizacija opozarja, da je najbolj znana invazivna vrsta, ki pri mnogih ljudeh povzroča hude alergije ambrozija. Vendar pa lahko invazivne vrste škodujejo več kot le alergikom. Na primer, Sosnovski trpotec je znan po tem, da lahko njegov sok, če pride na kožo ali sluznico, povzroči globoke opekline, ki se dolgo celijo.

“Žal zaradi pomanjkanja uradnega seznama ni zakonskih omejitev za gojenje nevarnih rastlin, zato tudi ni odgovornosti za takšna dejanja,” pravi Bohdan Kučenko.

Rožnata kukavica – izjemno nevaren in strupen plevel / Stan Shebs, CC BY-SA 3.0 , via Wikimedia Commons

Edina izjema so rastline, ki so zaradi nevarnosti za ljudi in kmetijstvo priznane kot karantenski pleveli (ambrozija, rožnata gorčica, bodeča nokota itd.).

Družba Ecodia opozarja, da odredba ministrstva za agrarno politiko iz leta 2005 prepoveduje setev teh rastlin in celo semen drugih rastlin, ki vsebujejo primesi teh vrst. Prav tako zavezuje lastnike zemljišč, da se pridružijo pri preprečevanju širjenja in odstranjevanju karantenskih plevelov.

“Vendar pa je dejansko število invazivnih vrst za red velikosti večje. Zato bosta obveznost nadzora nad širjenjem teh vrst in odgovornost za njihovo gojenje mogoča šele po uradni potrditvi seznama teh vrst in jasnih zahtev za ravnanje z njimi,” dodaja organizacija.

sklic

Bogdan Kuchenko

strokovnjak za ohranjanje ekosistemov, javna organizacija Ecodia

Že vrsto let se ukvarja z varstvom narave. Zlasti je delal kot ekolog v nevladni organizaciji “Ekologija – pravo – človek”.

Eden od njegovih glavnih interesov je varstvo gozdov.

Pri svojem delu uporablja različna orodja, vključno s pritožbami na državni okoljski inšpektorat, kadar pride do kršitev ali kadar se nanj obrnejo ljudje, ki vidijo takšne kršitve.

Morda vas bodo zanimale tudi novice:

Share to friends
Rating
( No ratings yet )
Najboljši nasveti za izboljšanje domačih navad